Kulturno zgodovinske znamenitosti

Le 25 kilometrov  je oddaljena Kobilarna Lipica, domovina plemenitih belih lipicanskih konj. Kobilarna je bila ustanovljena v letu 1580. Več kot štiri stoletja negujejo tradicijo vzreje in selekcije konj čistokrvne pasme. V  povojnem času so razvili tudi klasično šolo jahanja. Vsak dan med 9.00 in 18.00  si tam lahko ogledate kobilarno in klasično šolo jahanja, ljubitelji umetnosti pa lahko obiščete tudi galerijo Avgusta Černigoja.

Ogled kobilarne

Sprehod skozi kobilarno je kakor potovanje čez preteklost. Dediščina, ki jo hranijo stavbe več stoletij stare graščine in gracioznost lipicancev vas bosta odpeljala v čas, ko je bila konjska vprega najbolj imenitno prevozno sredstvo.

Muzej Lipikum

Kako poseben in občudovanja vreden je lipicanec, boste začutili ob ogledu muzeja, ki je v celoti posvečen tem, tako cenjenim, avtohtono slovenskim konjem. Interaktivno zasnovan muzej je muzej doživetij in živih zgodb iz Lipice.

Predstava klasične šole jahanja

Gracioznost, eleganca in dovršenost še najbolje opišejo gibalno izražanje lipicancev. To je konj, ki je rojen za to, da ga občudujemo. Predstava najbolj nadarjenih žrebcev Kobilarne Lipica vas tako zagotovo ne bo pustila ravnodušnih.

Vožnja s kočijo

Posestvo Kobilarne Lipica je tako slikovito, da si preprosto moramo vzeti čas in spoznati njegove poti. Odkrivanje grajskih drevoredov in uživanje v zelenih pogledih bo še toliko bolj romantično, če si ga boste privoščili s kočijo.

Srečanje z lipicancem

Spoznavanje pravilnega pristopa do konja, prvi stik z lipicancem in "crkljanje" z njim.

Kobilarna Lipica
Lipica 5
6210 Sežana

Splošne informacije - centrala
T:   (0)5 739 1580
E: info@lipica.org

Oglejte si spletno stran www.lipica.org

Če vas zanima obdobje vojn, lahko obiščete 25 km oddaljen vojaški muzej Tabor v Lokvi. Muzej je urejen v nekdanji protiturški utrdbi, v njem pa je poleg obdobja obeh svetovnih vojn predstavljena zgodovina naselja Lokev in njegove okolice.  Info: +386 (0)5 76 70 581.

V Lokvi najdete tudi Fabianovo muzejsko trgovino s številnimi starimi predmeti, značilnimi za trgovine z mešanim blagom. Na ogled je več kot pet tisoč eksponatov. Trgovina – muzej je odprta ob vikendih.

V starem delu naselja Lokev, blizu cerkve S. Mihaela, se nahaja obrambni stolp, zgrajen leta 1485 s strani Benečanov, ki je služil obrambi pred Turki. Kasneje je postal vaška žitnica, zadnjih dvajset let pa v njem deluje Vojaški Muzej.

V njem se nahaja največja zasebna zbirka v Sloveniji. Ogledamo si lahko različno vojaško opremo, prikaz pisarne na fronti in ostale predmetov z obeh vojn, opremo iz časa Ilirskih provinc, kozaško uniformo. Med najstarejšimi eksponati so nedvomno ostanki opreme rimskih bojevnikov. Muzej je bil odlikovan s 43 plaketami in priznanji, poleg tega je vpisan v Guinnessovo knjigo rekordov. Zbiratelj Srečko Rože je končno pridobil tudi status svobodnega kulturnega delavca.

Urnik:
Januar/februar: SOB-NED 10h do12 in 14h do 17h.
Ostali meseci: SRE-NED 9h do 12h in 14h do 18h
Ostale dni po predhodni najavi.

Tabor Lokev, Lokev
T: +386 5 767 01 07
G: +386 41 516 586
srecko.roze@hotmail.com

6 km je od Komna oddaljen Štanjel eno najbolj slikovitih naselij na Krasu z gradom in Kraško hišo. Grad sega v srednji vek, današnjo podobo pa so mu dali grofje Cobenzi sredi 17. stol. V gradu lahko vsak dan obiščete galerijo Lojzeta Spacala, poročno sobo in vinoteko, galerija je urejena tudi v Kobdiljskem stolpu.

Zgodovina: Med leti 1920 in 1935 je grad preurejal arhitekt Maks Fabiani, sicer domačin iz bližnjega Kobdilja. Po njegovi zamisli je postal večnamenski objekt s sedežem občine Štanjel in z drugimi javnimi službami. V palaciju iz 16. stoletja je uredil grajsko dvorano. 
Grad je skupaj z župnijsko cerkvijo sv. Danijela, v osnovi še gotsko in kasneje barokizirano, in z osrednjim vaškim trgom sestavni del naselbinskega jedra Štanjel. 
Leta 1944 je bil grad požgan. Po dolgoletni obnovi so leta 1988 v obnovljenem krilu baročnega palacija odprli Galerijo Lojzeta Spacala.

Galerija

V galerijskih prostorih kot tudi na grajskem dvorišču potekajo še druge kulturne prireditve.
V galeriji je možnost poročnega obreda.
Galerija je nastala iz donacije slikarja Lojzeta Spacala občini Sežana leta 1988. Na ogled postavljena slikarjeva dela (52 slik, 78 grafik in 1 tapiserija) predstavljajo več kot 50 let Spacalovega likovnega ustvarjanja, začenši z letom 1937. Razstava pregledno sledi celotnemu razvoju Spacalove likovne misli v grafičnem opusu (tehnika lesoreza in barvnega lesoreza) in slikarstvu (olje, mešana tehnika na vezano ploščo).

Kraška hiša

Ob obisku Štanjela lahko obiščete tudi Kraško hišo. Izven urnika je ogled za skupine mogoč po dogovoru.
Etnološka zbirka Kraška hiša v Štanjelu je urejena v obnovljeni, domnevno najstarejši stavbi, t.i. "romanski" hiši. Hiša je bila po vsej verjetnosti sezidana v 14. ali 15.stoletju in jo je leta 1973 obnovil Zavod za spomeniško varstvo Gorica. V njej je Goriški muzej uredil manjšo stalno etnološko zbirko, posvečeno materialni ljudski kulturi Krasa.

Turistično vodenje za skupine po Štanjelu

Grad je zasnovan kot palača in sodi med najodličnejše primere fevdalne arhitekture 17.stoletja na Primorskem. Stoji na starejših srednjeveških grajskih osnovah, ki so bile vključene v razširjeno grajsko zasnovo. Prezidavati in širiti so ga začeli grofje Cobenzli v 16.stoletju.
Leta 1810 je grad prešel v last plemiške družine Coronini, kasneje pa je še večkrat zamenjal lastnika.

GRAD ŠTANJEL
Štanjel
6222 Štanjel

Kontakt:
Telefon: 05 769 01 97
Mobitel Duška in Štefan: 031 257 937

Kje se nahajamo:
Grad Štanjel stoji v istoimenskem kraju ob cesti Nova Gorica Sežana, 15 km od Sežane.

Volčji Grad je kraška vasica, od večjega kraja Komen oddaljena približno 2km (od Sežane pa 20km).

Zanimiv je izvor njenega imena, ki še ni natančno pojasnjen. Obstaja več teorij: da je ime verjetno povezano z volkovi-mogoče jih je bilo tu v peteklosti veliko. Lahko se nanaša na priimek Volk, ki je tudi pogost slovenski priimek. Še največkrat izvor imen povezujejo z obiskom Marije Volcije. Ta naj bi bila hči oglejskih grofov. Legenda pravi, da je v Volčjem Gradu po hudi bolezni ozdravela. To naj bi potrjevala tudi spominska plošča vzidana v steno cerkve.Volčji Grad oz. Volcigrad je bil prvič omenjen leta 1337 v kodeksu tržaškega stolnega arhiva, kasneje pa tudi kot Voucigra ali Voucigrat.

Volčji Grad oz. Volcigrad je bil prvič omenjen leta 1337 v kodeksu tržaškega stolnega arhiva, kasneje pa tudi kot Voucigra ali Voucigrat.

Vas je razdeljena na dve enoti: na večjo (center vasi) in manjšo (Brith), kjer sta cerkev in pokopališče. V spodnjem delu živi le par vaščanov, je pa precej zanimiv del vasi. Tu je bival in ustvarjal slovenski pisatelj Marjan Rožanc, sicer rojen v Ljubljani (1930-1990). Od leta 1993 se na njegovi domačiji podeli zdaj že tradicionalno Rožančevo literarno nagrado za najboljši esej. Nagrado sta prvič podelila založba Mihelač in časopis Dnevnik. (Hiša danes ni več v lasti družine Rožanc, nagrada pa se še vedno podeljuje.)

Tudi cerkev je po svoje zanimiva, čeprav je majhna. Posvečena je sv. Janezu Krstniku, za njegov god se odvijata maša in procesija. Na drugi plošči, ki je vzidana v steno cerkve je zapisano, da je bila prednica sedanje cerkve sezidana leta 1429. Kdaj je bila sezidana sedanja cerkev, ni natančnih podatkov, najverjetneje pa v 16. ali 17.stoletju.

Vredna ogleda je tudi tipična stara kraška hiša (v bližini cerkve), ki ima del strehe še vedno pokrit s skrlami (skrilami).
Centralni del vasi je zelo zanimiv zaradi svoje arhitekture. Nekateri trdijo, da ima najlepše portale (kolone) na Krasu. Največ hiš le bilo zgrajenih med leti 1820 in 1870 (nekateri portali imajo vklesane letnice). Volčjegrajci so se nekoč zaposlovali v bližnjih kamnolomih in kamnoseških delavnicah, zato imamo tudi veliko »šap«, oknikov, kamnitih vodnjakov in žlebov. En kamnit žleb je še vedno viden nad vaškim vodnjakom (štirno).

Sredi vasi, na Kržadi,  je tudi večja ploščad, nekakšen trg, namenjen prireditvam, raznim igram, skratka druženju.

Vas ima trenutno okrog 100 prebivalcev, otrok je malo (cca 17). Veliko hiš je praznih in počasi propadajo. V vasi je tudi nekaj prebivalcev, ki pri nas preživljajo večinoma le vikende. Vzpodbudno pa je, da svoje hiše obnavljajo v kraškem slogu.

Ena največjih (zgodovinskih in arheoloških) zanimivosti vasi pa je nedvomno »Debela griža«. To je prazgodovinsko gradišče iz bronaste oz. železne dobe. Je obzidje iz kamenja krožne oblike, ponekod še vedno visoko do 4 metre in široko do 10 metrov. Po nekaterih razlagah naj bi tam skozi vodila rimska cesta, danes pa se tam pride po stari cesti v Komen. Griža je zadnje čase v vse slabšem stanju, vendar jo v prihodnosti vaščani nameravamo očistiti.

Vas je res vredna ogleda, tudi vaščani smo vedno veseli obiskovalcev. Še najprimernejši čas za obisk je poletje, kadar je tudi v vasi najživahnejše. Sprehodite se lahko po tematski poti – Pot kamna. Obiščete pa nas lahko tudi s kolesom, saj skozi vas vodijo tudi mnoge kolesarske poti (v Gorjansko, Gabrovico,…), zato ste vljudno vabljeni na obisk.

Najava ogleda

Vljudno prosimo, da naročilo za vodenje potrdite 3 dni prej. Sporočite nam datum in uro prihoda, jezik vodstva in telefonsko številko kontaktne osebe.
Vljudno prosimo, da nam morebitne spremembe in zakasnitve sporočite.

Prijave za vodenje po vasi in gostinsko ponudbo sprejema: Društvo Debela griža

Kontaktna oseba:
Predsednik društva:Damjan Pirec, Volčji Grad 2a, 6223 Komen, mail damjan.pirec@gmail.com, 031 387 404

15 km oddaljena je vas Tomaj, kjer je na ogled Kosovelova domačija s spominsko zbirko o pesniku Srečku Kosovelu in njegovi družini.
Info: + 386 (0)5 764 21 0.

V 6 kilometrov oddaljeni Pliskovici si lahko ogledate Slamčevo domačijo, staro 400 let s tipično kraško opremo. Danes v stavbi deluje mladinski hotel. Lahko pa se tudi peš odpravite po Pliskini poti.

Lahko pa se odpeljete do bližnjega Trsta, z značilnim starim delom mesta, ki sega v obdobje Habsburške monarhije, leži le 28 km od Svetega.

 25 kilometrov od Svetega je oddaljen grad Miramar, z muzejsko zbirko. Grad je bil zgrajen 1860 leta, gradnjo je naročil nadvojvoda Maksimilijan Hansburški, ki pa v gradu nikoli ni živel, ker je 1867 padel v Mehiki. Prvo nadstropje gradu je na željo Maksimilijana Habsburškega, ljubitelja pomorstva, urejeno po vzoru avstrijske poveljniške ladje Novara. Ob gradu je na ogled 22 hektarov velik park.

Več si lahko preberete tukaj ...

18 km pa je oddaljen od Svetega Devinski grad, zgrajen je bil v 14.st. ob ruševinah starega gradu, ki so vidne tudi danes. Grad v Devinu je last plemiške družine della Torre e Tasso, lastniki še danes živijo v gradu. Na ogled je 18 sob, ki obiskovalca popeljejo skozi bogato zgodovino te rodbine, park in bunker iz 2. sv. Vojne. 

16 km pa je od Svetega oddaljena peš pot vzdolž roba prepadnih sten in ostankov vojaških postojank, med novim Devinskim gradom in Sesljanskim zalivom, kjer je speljana Rilkejeva pešpot, ki je bila odprta leta 1987. S pešpoti se odpira čudovit razgled na Tržaški zaliv, od izliva Soče do Savudrije na Hrvaškem. Ime je dobila po pesniku in pisatelju Rainerju Marii Rilkeju, ki je bil v letih 1910/1911 gost kneginje Marie von Thurn und Taxis, rojene Hohenlohe, na Devinskem gradu. Tu je napisal ciklus Devinske elegije. 2 km dolga pešpot je del Naravnega deželnega rezervata Devinske stene, ki se razteza v občini Devin Nabrežina na površini 107 hektarjev, od tega je 63 hektarjev ob morju.

Več si lahko preberete tukaj ...

15 km od Svetega lahko obiščete Spomenik na Cerju. Pomnik braniteljem slovenske zemlje stoji na razglednem vrhu Cerje na zahodnem robu kraške planote, od koder se odpira širok pogled na severni del Jadranskega morja, Furlanijo, Dolomite, Julijske Alpe, Vipavsko dolino. Pobuda za postavitev tega monumentalnega spomenika vsem tistim, ki so se na tem ozemlju borili in padli, je nastala v rodoljubni organizaciji TIGR. Lokacija in vsebinska zasnova pomnika sta skrbno premišljeni. 

 Pomnik je zasnovan kot sedemetažni stolp oziroma trdnjava, ki bo s svojo vsebino povezovala preteklost s prihodnostjo. V sedmih etažah se bo lahko obiskovalec sprehodil skozi različna obdobja slovenske zgodovine, prelomnih časov – od prazgodovine do obdobij svetovnih vojn, vojne za osamosvojitev Slovenije do zadnje etaže z razgledno ploščadjo, ki simbolizira pogled v prihodnost. 

Muzejska zbirka še nastaja. Kljub temu je od odprtja multimedijske razstave o soški fronti ob mednarodnem dnevu miru 21. septembra 2013 pomnik odprt za javnost.